»Ne vem, kam spadam in v kaj verjamem.« Yuliya Molina se je pri 11-ih letih iz Ukrajine z družino preselila na slovensko obalo, v Koper. Razlogov za selitev je bilo več: nova služba, politika in posledično ogroženost družine (med razpadom Sovjetske zveze so bili eni redkih ljudi, ki se niso soočali z veliko revščino in pomanjkanjem). »Ustrahovali so nas in nam razbili okno, brata so oropali in napadli, jaz pa sem morala v šolo hoditi s solzivcem. Kamorkoli sem šla, sem videla ene in iste ljudi, ki so mi sledili.« Vmes so zaradi očetove službe živeli tudi v Vietnamu, torej je že kot otrok začela spoznavati nove kulture.
Soočanje z drugačnostjo, stereotipi, zmerljivkami in s tem, da je drugi ljudje, še posebej vrstniki niso sprejeli, je v Sloveniji kmalu postal njen vsakdan v osnovnošolskih klopeh. Zaradi učenja slovenščine je morala biti v razredu z eno leto mlajšo generacijo, kar je situacijo le še poslabšalo. Zmerjali so jo tako fantje kot dekleta in jo klicali z različnimi neprimernimi vzdevki. Tudi nekateri učiteljise do nje niso najlepše obnašali, s seboj je nosila šolski pravilnik, da se je branila. »Travme tistega časa še danes nosim s seboj. Ljubljana, kamor sem se preselila zaradi študija, je povsem drugačen svet, a še vedno se v državi, kjer živim že več kot 20 let, počutim kot tujka.«
Že v srednji šoli jo je navdušila v umetnost, kot kiparka se je šolala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO). Njeno diplomsko delo V iskanju odraža nenehno iskanje same sebe. »Moja osebnost, moj stil, zanimanja in hobiji se ves čas spreminjajo, to je posledica moje negotovosti in razdvojenosti zaradi soočanja s preteklostjo. Ko sem bila nekaj let nazaj na Portugalskem, in so me vprašali od kod prihajam, nisem vedela kaj naj odgovorim. Večino življenja sem v Sloveniji, torej nisem Ukrajinka. Vendar tudi Slovenka nisem, čeprav tukaj živim. Kdo torej sem?«
Yuliya danes pri 32-ih letih dela kot natakarica in tehnica v galeriji. V prostem času sodeluje pri različnih projektih, povezanih z umetnostjo in ozaveščanju mladih o nasilju nad vrstniki in njegovih posledicah.
